Sivka (Lavandula) ali lavanda, trdoživa zimzelena rastlina, je že v cvetju. Njeno "uradno" ime izhaja iz latinske besede "lavare", kar pomeni prati; že stari Grki in Rimljani so jo uporabljali v kopelih in termah. V stari Perziji so sežigali vejice lavande za razkuževanje prostora, v katerem je ležal bolnik; to znanje se je preneslo tudi v Evropo v obdobju velikih epidemij. Egipčani so sivko uporabljali kot dodatek pri mešanicah za mumificiranje. Kdo ve, ali je res ali le legenda: marsikje je moč prebrati, da je po tolikih stoletjih Tutankamonova grobnica še zmeraj dišala po sivki, ko so jo odprli. V 14. stoletju so bile na dvoru francoskega kralja Karla VI. vse blazine napolnjene s sivko. Toda v srednjem veku je niso uporabljali le kot dišavo - znali so jo že destilirati, njeno eterično olje pa so uporabljali proti glavobolu, za lajšanje bolečin, kot repelent za odganjanje mrčesa in verjeli so, da lahko odžene celo kugo. Srednjeveška uporaba lavande kot analgetika, antiseptika in sredstva za razkuževanje se pojmuje kot začetek uporabe sivke v medicini. A še nekaj nadaljnjih stoletij so jo cenile samo vračarice in zeliščarice.
Ni komentarjev:
Objavite komentar