Nekoč, ne tako daleč stran smo imeli sanje o nasadu sivke. Te sanje smo začeli uresničevati v majhni vasici v osrčju Krasa. V Škrbini je leta 2008 zrasla sivka družine Boljkovac. Sivka je zaradi svežega vonja spodbuja prijateljstvo in odpira srce. Nasad je nastal s pomočjo prijateljev in vaščanov Škrbine. Rezultat naših skupnih sanj in dela so naši izdelki: sivkino eterično olje, sivkin hidrolat in sivkini cvetovi. Z njimi lahko pomirite duha in postanete del naših sanj. Dobrodošli v KRASNE SANJE. Pa lahko noč in sladke sanje.

torek, 27. september 2011

PRIJATELJI SIVKE














Sivka in ljubezen
Sivka in ljubezen sta pravzaprav že dolgo povezana. Ko je Judita zapeljala Holoferna (da ga je lahko potem ubila in tako rešila Jeruzalem), se je odišavila s parfumi, tudi s sivko. Tudi Kleopatra je uporabila sivko, ko je zapeljevala Julija Cezarja in Marka Antonija. Kraljica Shebe je ponudila sivko s kadilom in miro Kralju Solomonu. V času Tudorjev so mlade device srkale sivkin poparek na dan sv. Luke, da bi se jim v sanjah razkrila identiteta njihove resnične ljubezni. Sivka v blazinah gorskih deklet je nosila s seboj upe o romancah, medtem ko je sivka pod posteljo mladoporočencev zagotavljala strast.

ŽETEV 2011



















ŽETEV 2010


































 
 
Sivka (Lavandula) ali lavanda, trdoživa zimzelena rastlina, je že v cvetju. Njeno "uradno" ime izhaja iz latinske besede "lavare", kar pomeni prati; že stari Grki in Rimljani so jo uporabljali v kopelih in termah. V stari Perziji so sežigali vejice lavande za razkuževanje prostora, v katerem je ležal bolnik; to znanje se je preneslo tudi v Evropo v obdobju velikih epidemij. Egipčani so sivko uporabljali kot dodatek pri mešanicah za mumificiranje. Kdo ve, ali je res ali le legenda: marsikje je moč prebrati, da je po tolikih stoletjih Tutankamonova grobnica še zmeraj dišala po sivki, ko so jo odprli. V 14. stoletju so bile na dvoru francoskega kralja Karla VI. vse blazine napolnjene s sivko. Toda v srednjem veku je niso uporabljali le kot dišavo - znali so jo že destilirati, njeno eterično olje pa so uporabljali proti glavobolu, za lajšanje bolečin, kot repelent za odganjanje mrčesa in verjeli so, da lahko odžene celo kugo. Srednjeveška uporaba lavande kot analgetika, antiseptika in sredstva za razkuževanje se pojmuje kot začetek uporabe sivke v medicini. A še nekaj nadaljnjih stoletij so jo cenile samo vračarice in zeliščarice.

SANJE O SIVKI




























Zgodovina sivke

Uporaba sivke je dokumentirana v zgodovinskih zapisih že več kot 2.500 let. V starodavnih časih so jo Egipčani, Feničani in arabska ljudstva uporabljali pri mumificiranju in kot parfum.
Rimljani, ki so sivki najverjetneje dali tudi njeno sodobno ime (izhajajoč iz lavare – prati ali livendula – modrikast), so uporabljali sivkina eterična olja za kopanje, kuhanje ter odišavljenje prostorov. Pomirjajoče lastnosti cvetkov, odganjanje mrčesa z močnim a prijetnim vonjem in z uporabo posušene sivke v kadilih so dajali vrednost tej dišavnici v starodavnih časih.



Biblična sivka
Sivka je pogosto omenjena tudi v svetem pismu. Med drugim tudi legenda o tem, kako naj bi sivka dobila svoj vonj. Sivko naj bi že ob izgonu iz raja vzela Adam in Eva, vendar pa je dišava prišla kasneje. Legenda pravi, da so oblačila dojenčka Jezusa prenesla vonj na grmič, ko jih je devica Marija razprostrla čezenj, da se posušijo. To bi pojasnilo tudi, zakaj naj bi sivka varovala pred zlim. V številnih krščanskih domovih je za zaščito nad vrati visel križ iz sivke.


Sivka za odišavljen dom
Sivko so verjetno prva »udomačila« arabska ljudstva, v Evropo pa se je razširila iz Grčije okoli 600 pr.n.š. V srednjeveški in renesančni Evropi so perice uporabljale sivko, da so z njo odišavile perilo, pa tudi sušile so perilo na grmičkih sivke.
Sivka za dezinfekcijo
V tem času je sivka rasla tudi na tako imenovanih bolnišničnih vrtovih v samostanih skupaj s številnimi drugimi zelišči, namenjenimi zdravljenju. Po zapisih nemške nune Hildegard of Bingen (1098 – 1179) naj bi bila sivkina voda (prevretek vodke, gina ali vinjaka s sivko) odlična za lajšanje in odpravljanje migrene.
Ugled sivke je verjetno precej zrasel tudi v času velike kuge v Londonu v 17. stoletju, ko so ljudem predlagali, da si privežejo šopek sivke na vsako zapestje za zaščito pred smrtonosno boleznijo. Tudi plenilci grobov, ki so se po plenjenju umili s »kisom štirih tatov«, ki je vseboval tudi sivko, so le redko zboleli za kugo. V 16. stoletju so sivko uporabljali kot zaščito pred okužbo tudi v Franciji. Njihovi izdelovalci rokavic, ki so smeli odišavljati svoje izdelke s sivko, so se takrat izognili koleri.



Modrokrvna sivka
Tudi evropska aristokracija je polna zgodb o uporabi sivke. Francoski kralj Karel VI. je zahteval blazine, polnjene s sivko, kamorkoli je šel. Tudi kralj Ludvik XIV. je imel rad sivko, njegove kopeli so bile vedno odišavljene s to dišavnico. Angleška kraljica Elizabeta I., ključna trendseterka viktorijanskih časov, je oboževala sivko, še posebej sivkin slad, ki ga je zahtevala na mizi pri vsakem obroku. Za lajšanje migren je pila sivkin čaj.